torek, 26. februar 2013

Nesreče se dogajajo

je rekel 4letni fantek, ko je v soboto zvečer sedel zraven mene in Urbana na ljubljanski urgenci.
Ja, tudi nama se je naredila, v soboto popoldan, na zadnji vožnji na smučišču Ski Bor.
Sploh nevem, kako se je zgodilo, ampak kar na enkrat je bil Urban na meni. Nekaj časa sva še polzela po hribu navzdol, potem pa krik bolečine.
Kako se razlikuje tisti tapravi od tistega, ko se samo nekaj dela.
Ko smo prišli domov je bila bolečina še vedno prisotna, tudi stopil ni več na nogo in nato koleno, okroglo kot žoga.
Prav na brzino sva se zrihtala in se v snežnem metežu odpeljala v Ljubljano.
Še dobro, da sem letošnjega sneženja že vajena in mi pot ni delala kakšnih večjih preglavic, le čas potovanja se nama je podaljšal. Ko sva se vračala nazaj so bile ceste povsem zasnežene. Od Ljubljane pa do doma je bil splužen le 100 metrski odsek od centra Godoviča pa do odcepa za Šebalk.

Ob 18.30 sva prispela na urgenco in verjamete ali ne, kljub polno nabiti čekalnica, sva bila poklicana k zdravniku po dobrih 20 minutah.
"Av boli, ne morem stegnit noge, ne morem stopit" in na koncu je le naredil korak. Pa sva šla še na slikanje in nato še enkrat k zdravnici, da so mu povili koleno in nama dali napotke za naprej.
K sreči ni nič zlomljeno, pa vendar bo potreben počitek kar nekaj časa.
Malo čez 21 uro sva bila že doma.

No in tako so se začele naše počitnice.
Ker je Urbanova letošnja smučarska sezona zaključene, sva včeraj v tako lepem vremenu, peljala na  Cerkno samo Mašo.
Šli smo ob 12ih, ker je imel ati še nekaj službenih obveznosti.
Ko smo prispeli na Brdo, sva takoj dobila karti od nekoga, ki se je najbrž naveličal. Zanju sva dala 20€ in tako privarčevala 24€. Super!! Maša pa pri 3 letih spada še v kategorijo brezplačnih.
V treh urah, kolikor smo jih prebili na smučišču smo se smučali večinoma po "tapoložni",vmes smo šli še na čaj in v otroški vrtec, kjer se je naša smučarka prvič spopadla z ovirami na smučišču.
Uživala je, res je uživala in si govorila Tina Maze se smuča, Tina Maze je padla,...


Torej, eno popoldne sva posvetila samo Maši, Urban je ostal doma pri noni Marici, Matevž pa  v vrtecu in nato pri Tjaši.
Pa da vidimo, s čim nas še presenetijo te počitnice.





3 komentarji:

7 razredi pravi ...

No, vidim, da ne preživljamo samo mi popoldnevov na urgenci. Naša ta velka je imela zadnjič lažji pretres možganov in je potem celo noč preživela na pediatrični kliniki, kjer so nam povedali, da živahni otroci pač slej ko prej pridejo k njim na obisk. Ko sem videla, kako bolni so nekateri otroci na oddelku troške kirurgije, sem bila popolnoma srečna, da je moj otrok lahko živahen in ima normalno otroštvo. Je pa zdaj fino na urgenci, ker imajo oznake in so otroci vedno uvrščeni v kategorijo 60 minut, kar pomeni, da ne čakajo več kot 1 uro. Upam, da se koleno hitro pozdravi. LP

Tina pravi ...

Ja, ko si enkrat na pediatrični in vidiš kako so eni bogi, so alergije in razni nedolžni padci povsem nepomembni.
Zdajšni sistem na urgenci je super, sploh ko lahko na tv-ju spremljaš kdaj boš na vrsti.
In 7razred, hvala za komentar. Če se ne motim, si to ti Andreja.

Anita pravi ...

O jebelacesta.
Jaz se kar nerada spravim smučat z mulci, ker je vedno kaka taka situacija ko čisto malo manjka da ne bi šlo nekaj narobe.

Upam,da se Urban fajn pozdravi.