četrtek, 01. november 2012

Ovir ni. Ovire vidiš samo takrat, kadar umakneš pogled od cilja! #2

Moj cilj je bil tokrat preteči Ljubljanski maraton. In ovira, ki bi mi lahko to preprečila je bila edino le poškodba noge-kolka ali kaj jaz vem česa, ker se mi je bolečina selila od zunaje do notranje strani stegna. Pojavila se je kakšen mesec in pol pred maratonom. Zadnji teden je malo popustila na račun počitka in masaže, na dan maratona pa se je pojavila kmalu po štartu. Nekje okrog 15 km sem že mislila, da mi ne bo uspelo in da bom predčasno zaključila svojo pot že po prvem krogu. Pa se je Anita spomnila na svojo sestrično. Ob poti me je čakala s protibolečinsko tabletko in stekleničko vode. Po petih minutah se je ena in edina ovira razblinila in moj pogled je bil zopet usmerjen v cilj.

Kilometri so kar leteli in leteli mimo, imeli sva odličen tempo. Ulovili sva celo Sašo, ki nama je v prvem krogu pobegnila. Pred vsako postajo sva pomalicali predpisano količino gela in ga med tekom mimo postaje zalili s kozarčkom vode.

Ko sva imeli do cilja še 16 km sva se motivirale tako, da sva si rekle," no to je pa samo še do Bele in nazaj", 12 km do cilja, "no to  je pa samo še do Fežnarja in nazaj", 9 km do cilja, "no to je pa samo še Francoska" in 5 km do cilja, " ja do Kobile in nazaj bova pa tudi še zmogle."

Ob tekaški zid po 30 km nisem trčila. Sama sem bila trdno prepričana, da tudi ne bom. Po treh mesecih pravilnega prehranjevanja pod budnim očesom Anite Kos in Nutriticona, zadnjih štiri dni pred maratonom Carbo-loadinga in zauživanja zadostne količine energijskih gelov, sem bila pa ja polna glikogena.

Da smo delali pravilno, je pokazala tudi meritev na zadnjem posvetu v torek pred maratonom. Teža mi ni padla, celo  povišala se je za skoraj kilogram in še to le na račun mišične mase. Odstotek maščobe mi je iz 16 padel na 14,5. Hidracija pa je bila ravno tako odlična.

Proti koncu sem se bala edino tega, da me zagrabijo krči. In res, 2 km pred ciljem me je eden zagrabil v levo meče in drugi v desno stegenjsko mišico. Tempo sem morala malo spustiti. Anita je ostala z mano, Saša pa je za dosego čimboljšega rezultata zdrvela naprej kot raketa :).

In za popoln finiš je poskrbela Barbi, ki naju je, kot mi je obljubila, čakala kilometer pred ciljem. Joj, kok sem jo bla vesela. In z roko v roki smo skupaj  odtekle v cilj.
To, da sem odtekla maraton je bil prvi cilj, drugi pa je bil, da bi se štoparica ustavila še pred štirimi urami. Magari 3.59.59. Ciljno črto sem tako prečkala 3.58.04.




Če zaključim.
Svoj prvi maraton sem pretekla točno na dan, ko se mi je zaključil porodniški dopust. Bilo je neprecenljivo in vsekakor vredno ponovitve. Od sedaj naprej bo časa za tek bolj malo. S službo začnem v ponedeljek in glede na urnik, ki sem ga dobila, bom tekla ob ponedeljkih, petkih ter vikendih.
Jutri je nov dan in upam, da bo vreme dopuščalo, da si po nekaj dneh pavze malo pretegnem noge.
Aja, najbolj zanimivo od vsega se mi zdi pa to, da me noga- kolk, al kar koli že, ne boli več. Kot kaže sem jo morala spravit v obrate. :)

Na koncu pa še zahvala vsem, ki ste mi pomagali do mojega cilja. Tjaša, mami, nona Sonja, starata Vinko za varstvo treh najinih sončkov. Anita in Saša za skupne tekaške trenutke. Anita Kos in Nutriticon za vse znanje, ki sem ga dobila od vas.

V petek pred matatonom sem zaključila z branjem knjige dr. Sama Ruglja: Delaj, teci, živi. In v enem izmed intervjujev je dejal nekako takole: " Vsak projekt, ki si ga zada človek, lahko vzleti dlje in više, če mu ob strani stoji partner."
Vsekor se z njim strinjam. 
Brez tebe Rafko, mi to zagotovo ne bi uspelo. Hvala ti!!!

5 komentarjev:

Anita pravi ...

Že to, da sem jaz pretekla maraton se mi zdi velik dosežek, da si ga pretekla ti, še ne eno leto po porodu in z tremi mulci je pa fenomenalno.

Bravo Tina. Ob nedeljah pa nadaljujeva anede?

Tina pravi ...

Hvala Anita in sevede ;-)

Unknown pravi ...

....še moj komentar....z veliko, veliko zamudo.....
Kapo dol, in čestitke....moj naslednji izziv za 42-ko, bo po porodu (nisem se še odločila al po 1, 2 ali 3 otrocih :)), vsekakor pa ob predpostavki iste tekaške ekipe. Hvala tebi in Aniti.

Anonimni pravi ...

You really make it seem really easy with your presentation however I to find this
topic to be actually one thing that I believe I would by no means understand.

It sort of feels too complex and very broad for me.
I am having a look forward to your next submit, I'll try to get the hold of it!

Feel free to visit my web-site: new cellulite treatment

Anonimni pravi ...

rosacea doctor Draper

Also visit my weblog ... rosacea treatment Bellvue