Straško

Letošnji dopust smo preživeli na Pagu v kampu Straško.
Odločitev, da smo letos pripravljeni na kampiranje je padla spomladi. Po raznih forumih sem iskala primeren kamp za najmlajše. Važno mi je bilo, da je kamp v senci, da so sanitarije čiste in predvsem, da imajo poleg morja :) seveda še kakšne druge aktivnosti za otroke.
In ko sva se odločila, da bi bil za letos primeren kamp Straško, je bilo treba še doreči, kdaj bomo sploh šli na dopust. Jaz bi seveda šla že v začetku julija, pa Rafku službene obveznosti tega niso dovoljevale.
Konec junija sem dobila Rafkov sms:" Na dopust lahko gremo 22.7. oz. otroke lahko peljeva na morje 22.7.". In že takrat sva vedela, da to res ne bo dopust v pravem pomenu besede. :)
Nato pošljem mail v kamp Straško, da bi rezervirala parcelo za 14 dni. V odgovoru mi ponudijo samo še dve prosti parceli. Gledam na zemljevid in se odločim za eno.
Ko prispemo v kamp ugotovim, da smo dobili res odlično parcelo. WC-ji na dosegu 10m, in Urban jih je lahko uporabljal sam, saj je bil eden prilagojen prav malčkom, do morja oz. plaže, ki ni bila ravno v centru kampa in ni bila zagužvana pa smo imeli približno 150m po ravni poti in seveda senca na parceli. Poleg vsega naštetega pa smo imeli še svoj vodnjak z vodo in svoj priključek za elektriko. Aja, kar se tiče čistoče Wc-ja pa same pohvala kampu. Čistilke so bile non stop prisotne od 7 zjutraj pa do 10 zvečer in res nikoli ni bil umazan.
V kampu so imeli kar nekaj igral za otroke, katere smo obiskovali predvsem v jutranjih in večernih urah. S seboj smo peljali tudi kolesa in tako smo lahko pregledali cel kamp, kateri res ni majhen. S Trailgatorjem smo bili totalna atrakcija :). Urbanu sploh ni bilo jasno zakaj ga vsi tok gledajo in se mu smejijo.

Kar se tiče izpostavljanja soncu smo bili res pridni, saj smo se držali priporočil in plažo zapustitli okrog 11 ure in se nanjo spet vrinili ob 16ih. Ko smo dopoldne zapuščali plažo smo srečali kar veliko družinic z majhnimi otroki, ki so se nanjo šele odpravljale in se iz nje vračale ob naši ponovni vrnitvi. Kot kaže je še premalo opozarjanja na škodljivost sonca v sredini dneva. :(

Nekajkrat smo se popoldne z avtom odpravili tudi na bližnje peščene plaže (Zrč mi Rafko ni namenil obiskati :)), ki so res primerne za malčke. Polne so mivke in nizke vode za čofotanje. Ker smo imeli kar nizke temperature ozračja (do 25°C)in vode, se Urbi in Maša nista kaj preveč kopala.
Raje sta se valjala po brisačah, metala kamenčke v vodo in se igrala z mivko. Ko se je Maša le odločila mal zaplavat, sva bila z Rafkom kar presenečena, saj je z rokavčki seveda, kar ležala na vodi. Tega od Urbana nisva bila navajena, ker njegovo rit kar potegne notri. In po pogovoru z bivšim sošolcem iz faksa, kateri je bil v kampu s svojo družinico in smo tako le imeli malo družbe, je to tista razlika med dečkom in deklico oz. razlika med obloženostjo njihovih riti :).
Urban pa letos plava s pasom iz katerega mu vsake toliko snameva po en plovec (tega on seveda ne ve :)). Zdaj ima še tri in če bo še kaj vremena za kopanje v godoviškem Bajerju, nama jih mogoče uspe sneti vse :).

Dopust smo predčasno pa desetih dneh zaključili. Predvsem zaradi mene, ker sem bila po pravici povedano iz dneva v dan bolj utrujena. Se vidi, da se bližam koncu nosečnosti (še dobra dva meseca). Kondicije si s tekom že kar nekaj časa ne nabiram več, vsake toliko se z Mašo še spravim na kolo, pred dopustom pa sva z mami skoraj vsak dan prehodili 5km z nordiskimi palicami v klanec proti Medvedjemu brdu. S to aktivnostjo bom upam nadaljevala v naslednjih dneh, ko sta malčka v vrtecu in preden grem še za en mesec v službo. Ma, kako hitro so minile te počitnice :(.

Pred dopustom pa smo se poslovili od našega Megančka in ga nadomestili z velikim Peugeotom 807 v katerega verjamete ali ne, nam je prav na tesno uspelo spraviti vso opremo za na dopust. Drugo leto bo vsekakor potreben še strešni kovček.

Nekaj dopustniških utrinkov

Pag-Straško 2011">