ponedeljek, 25. oktober 2010

LJ Maraton

Tudi midva z Rafkom, sva bila del velike množice, ki se je v nedeljo podila po Ljubljanskih ulicah.
Izredno sem ponosna na Rafka, ki se kljub bolečinom v kolenu ni predal, kot sem sama pričakovala.
Zadnji trening v petek na Francoski je bil bolj v stilu sprehoda in premišljevanja ali naj gre ali ne. Odločil se je, da poskusi, še vedno lahko odstopi, če bo bolečina prehuda.
No in moj dečko je premagal 10 km s stisnjenimi zobmi s časom 1.57.22. Kakšen čas bi šele dosegel čil in zdrav.

Družbo mu je delala sestrična Sonja







Pa še moja zgodba, ki bi ji lahko dala naslov: A lahko gre še kaj narobe?"
Tri tedne pred maratonom sem si na Francoski tako močno zvila gleženj, da sem se naslednji dan komaj premikala. Izpustila sem cel teden treninga in se tudi v naslednjih dneh do maratona bolj šparala kot ne.
Naša Maša ne bi bila Maša, če mi ne bi poklonila vsaj ene noči spanja. Iz sobote na nedeljo se je prebudila ob 2h in ni zaspala do 4ih. Do 6ih ko sem vstala, pa se je zbudila še vsaj 5krat. (Da ne govorim o današnji noči, ker nevem če je spala eno uro skupaj brez, da bi se nekaj jokala :(. Nevem, kdaj me bo izučilo, da bom zmigala svojo rit v postlo pred 23 in se tako vsaj malo naspala.)
Ok, za piko na i pa me je nekje na 12 km pričela žuliti še opornica za gleženj in mi pustila kar vidno rano.

No, in glede na vse pripetljaje se mi seveda ni uspelo približati času 1.50.00.
Dosegla sem čas 1.56.12, ki pa je navkljub vsemu zelo dober, sploh če pomislim, da sem dobro leto nazaj rodila našo miško.




Za izboljšanje časa pa je na vrsti polmaraton v Palmanovi čez mesec dni.

Aja, pa še ena dobra stran teka na 21 km. Tehtnica je pokazala -2kg :). Torej tiste ali tisti, ki želite kešno kilco zgubiti je ta recept pravi ;).

3 komentarji:

Anja pravi ...

Ti, pamoje sta pa tiste minus dvi kilce bel posledica tujga nočnega maratona + še mal dehidracije pa je.

Khm,khm, a je ful očitnu, de sm išem razloge, de se mi na bi blu triba lotit laufat ;-)))

Aja, nu, pa še enkrat čestitke obema!!!

Anita pravi ...

Čestitke!
Resnično vaju občudujem, da ob vsem skupaj ohranjata voljo še za tek.
Meni je prehitro zmanjka.

Bravo!

Tina pravi ...

Anita, tečeva zato, vsaj jaz, da ohranjam voljo za vse drugo :).
Nobena knjiga, noben film in nobeno poležavanje se ne da primerjati s tekom :), pri meni seveda.

Pa hvala obema za čestitke.